1.9. Being the audience

If performance looks at us really, we run. If we look at it really, sometimes it runs.
In this fragile space, this potentiality, this offering through space and time, bodies reveal the histories of being watched. We watch one another all the time. And yet we run away from it, from being watched or watching too close. It seems like before we do not reconcile with the act of watching and being exposed and exposing by watching, we can not move forward. So please, lets reconcile. Lets find pleasure again in seeing life unfolding before our eyes. Lets find pleasure again in playing, in allowing to be seduced.
When a child plays or watches someone else play for him, they take it very serious. Taking it serious means surrendering their control completely. That is how you take things serious.
Not by parading your mechanism of control before your eyes, enjoying your own display of power over what invites your attention. No.
It is by being so serious that you surrender.
That is how you do not need to parade your alertness. But you simply are.
Sometimes we pretend we surrender. We play dead. Our mechanisms of control are endless. We die off, closing our eyes and in the deepest corners of our mind we wait. Enjoying in the anticipation of the moment when performance will come to close to a mistake..and bam!...we hit it dead.
Playing dead and only waking up to kill things is a truly messed up dynamic of a relationship. I think it will take some years to clean such space properly. Good luck.
Playing dead to be kissed back to life... Good luck for that one too.

How do we body-stare in each others bodies? And by keeping ourselves present and out of reach of control, how do we let this relationship to breath and grow and mature? After all I think both sides at the end are looking for some kind of connection really. 

Needless to say, looking is not enough. 
"Be generous." A sentence from today for tomorrow.

(Anja Bornšek.)

1.9. Parkour 4 !!!! Sobota/Saturday 1.9.

19.30 Predstavitev/ Presentation Mala Kline, Plesna izba Maribor

21.00 Predstavitev/ Presentation Fanni Futterknecht, Salon Rotovž

23.00 Koncert-predstava John Kihot/ Concert performance John Quixote, John the Housband, Kino Udarnik (po filmu/ after the movie)

*Posamezni parkouri so večurni dogodki, ki se dogajajo v določenem zaporedju na festivalskih lokacijah. / Individual parkours are separate, several hours long events taking place in a specific order at the festival's locations.

31.8. ShakeIN' - ob 21.00 Predstavitev, Slasten zalogaj/ Presentation, The very delicious piece, Cristina Planas Leitao in/ and Jasmina Križaj, Vodni stolp

I was shaking with Jasmina and Cristina a while ago. We were sharing residencies in Poznan and Barcelona. I was shaking with Jasmina also in Maribor. 

After, I was shaking many times on my own in some studio, or in my living room. I became a little addicted. 

We had this task every morning - shaking the body (how ever, by jumping, moving, shaking parts), ...you just had to shake the whole body for 1 hour. We were using different types of music...many times percussions (african, asian, oriental...), also jazz music etc.

it was really really wonder-full....

At some point you just start dancing...there is no division between shaking, vibrating, jumping and dancing anymore...as you dance you shake and vice versa...Move.me.

The rhythm and movement, both together forming this powerful unity of expression of the most vital, of the most alive of alive in us. It felt like this is what alive means....to move and while moving you at the same time celebrate the anticipation of every next moment and the moment you are in right now...you celebrate it by moving, you move in order to move. While moving you feel the life force...expressed, released through moving...freeze is withholding. Not moving is stagnation...is death.

With every movement (from micro...cellular...breathing...to huge jumping, running, dancing), with every step, stomp to the ground, push from the gravity you feel the life force with which we escape the death. Yes, I could feel that in every second of a shake there is this space which is simultaneously escaping the death and celebrating the life.

I would feel how through music, its rhythm...our dance becomes also a part of the whole...of all the history...of all the stories captured within that rhythm. Because this is what rhythm is,..it is stories, feelings,..it is an emotional audio DNA of our ancestors, now becoming a part of us.

We become connected to all of them that already danced to that music, to that rhythm....Shaking I would feel that when we dance, it stretches beyond ourselves....it is a part of the past, present and future....it is dancing for all those who can not anymore...and for all those that will come and pick up our dance when we will not anymore...

It is a passing of a torch of eternal survival, of life, of vitality, and at the same time experiencing all that in one's body.

And inside of it, inside each movement there is all energies, patterns...an essence of breath, of joy, of aggression, of pleasure, of sex, of devotion, of silliness, of madness, of love, of erotic, of sensual, of surrender, of attack, of giving birth, of getting born, of devouring, of possessing, of loosing, of animalistic, of fucking, of spiritual, of working, of marching, of transcending, of starring into the eyes of the possibility of death and stomping into life.....

(Anja Bornšek.)

P.S. 31.8. ob 21.00 Predstavitev, Slasten zalogaj/ Presentation, The very delicious piece, Cristina Planas Leitao in/ and Jasmina Križaj, Vodni stolp

31.8. Samo.hoja - nadaljevanje ta petek 31.8. ob 18.00 Refleksija/ Reflexion Tina Valentan in/and Luka Martin Škof, Paviljon v parku

Ko sem prejšnji petek, 24.8. stopala po asfaltnih kockah Grajskega trga, sem razmišljala o času, o takem, v katerem prebivata Luka in Tina. Čas in telo v času. Ko korak postane celo vesolje. Minute so minevale, jaz pa sem prestavljala nogo pred nogo. V najpočasnejšem možnem časovnem razmahu. Za večino sem bila pri miru. To večino sem pozabila. Kar pozabljala sem, marsikaj. In marsikaj nepozabljenega je vzniknilo iz povsod. In čez čas, so stvari polzele narazen. Zvok od slike, teža od telesa, pogovori od prostora. Koliko enosti vidimo, ko smo v "vsakodnevnem" času. In ta enost, ki se kaže kot enost, je v resnici razmerje med tolikimi delci, ki so v nenehni interakciji. Življenje je skozi formo, ampak forma je le manifestacija mnogoterih povezav, ki se razpenjajo in vpenjajo skozi prostor in čas.
In ko telo nekako tako ustavljaš, ugotoviš, da smo velikokrat prehitri, da bi bili zmožni stvari zares občutiti. Da bi bili zmožni zaznavati povezave in ne le to, kar pač na hitro povežemo skupaj v to enost, ki je v resnici sploh ne razumemo.
Kolikokrat se dejansko vprašamo kako čuječi smo v nekem trenutku?
Percepcija je ključ do trenutka. Kako to, da je ne vadimo bolj zavestno...bolje..z več strasti..?

In ko sem končala in se obrnila po trgu navzdol, sta hodila samo še dva. Čisto blizu en drugega, z istim korakom. Ostal mi je ta močan občutek telesnosti, čeprav je bilo na tistem trgu takrat polno glav, rok in nog. Ta dva, pa sta v tistem trenutku, skozi čas ki sta ga raztegovala, odpirala tisto živo telesnost, kjer skozi vsak del telesa zaznavaš tok. Tok, ki združuje neznano, odločitev, kompromis in prisotnost. Telo ki se odkriva, skozi gravitacijo in zavest. Telo, ki razkriva.

(Anja Bornšek.)

P.S. ....nadaljevanje ta petek 31.8. ob 18.00 - Refleksija/ Reflexion Tina Valentan in/and Luka Martin Škof, Paviljon v parku

31.8. Parkour 3 !!!! Petek / Friday 31.8.2012

18.00 Refleksija/ Reflexion Tina Valentan in/and Luka Martin Škof, Paviljon v parku

19.30 Predstavitev/ Presentation Mala Kline, Plesna izba Maribor

21.00 Predstavitev, Slasten zalogaj/ Presentation, The very delicious piece, Cristina Planas Leitao in/ and Jasmina Križaj, Vodni stolp

23.00 Zabava/ Party Coraline Lamaison and Guillaume Marie, Kino Udarnik (po filmu/ after the movie)



*Posamezni parkouri so večurni dogodki, ki se dogajajo v določenem zaporedju na festivalskih lokacijah. / *Individual parkours are separate, several hours long events taking place in a specific order at the festival's locations.

30.8. Thursday's Song for the upcoming Parkour 2

Dear you, 

This is an invitation. To join our Parkour 2, this Thursday, 30th of August 2012.

Breath in and out. Focus. 3 places for arrival. 3 moments to surrender to. Cristina & Jasmina, Coraline and Guillaume. 

Interwoven in movement in language in space. One foot in front of the other, dream. Get lost. Imagine. 

I see you walking with us. From one place to the other. To race our hearts and keep arriving deeper into the journey.

What if Thursday would be re-written as a song? 
A song made of the words they used to describe their work...Jasmina, Cristina, Coraline and Guillaume....

I wrote Thursday, this Thursday as a re-cycling song. Here it goes.... 

THURSDAY's PARKOUR SONG

We come here every day and one of us proposes things to the others

an idea is a strange vision which brings a big chaos

it will become a big obsession in your head 

and with this obsession you have to fall in love with

music dance make up

certain tasks that can potentially lead to certain states

you have to trust what you do to the gut

it is not about boring or being bored

we search for a very particular state

emotional body

to create another universe

please work on pulsations

please do it with a big sense of humor

please lots of pleasure

please a cinematographic atmosphere

we come here every day and one of us proposes things to the others

it is a lot about tension moments and expectations that they bring

a cruel digger of the body and the soul

and i work also with my mother

wig and heels

so we share a lot

we search for a very particular state

if you like zombie movies

if you like politics

if you like funny perverse dark humor

then you should come

we need joy to work

we share

lots of pleasure

then...come.

(material: Jasmina, Cristina, Coraline, Guillaume
text choreography: Anja Bornšek.)


                                                                        Jasmina Križaj

                                                                                                
                                        
                                                                                                  Cristina Planas Leitao

                                                                          Coraline Lamaison

Guillaume Marie

Programme: Četrtek/ Thursday 30.8.2012 

16.00 Preizkušnja/ Testing mode Jasmina Križaj in Cristina Planas Leitao, Plesna Izba Maribor

19.00 Predstavitev/ Presentation Coraline Lamaison, II. Gimnazija

23.00 Video projekcija/ Video projection Guilaume Marie, Kino Udarnik 

*Posamezni parkouri so večurni dogodki, ki se dogajajo v določenem zaporedju na festivalskih lokacijah./ Individual parkours are separate, several hours long events taking place in a specific order at the festival's locations.

Parkour 2 !!!! Četrtek/ Thursday 30.8.2012

Četrtek/ Thursday 30.8.2012 

16.00 Preizkušnja/ Testing mode Jasmina Križaj in Cristina Planas Leitao, LOKACIJA: Plesna Izba Maribor

19.00 Predstavitev/ Presentation Coraline Lamaison, LOKACIJA: II. Gimnazija

23.00 Video projekcija/ Video projection Guilaume Marie, LOKACIJA: Kino Udarnik 

*Posamezni parkouri so večurni dogodki, ki se dogajajo v določenem zaporedju na festivalskih lokacijah./ Individual parkours are separate, several hours long events taking place in a specific order at the festival's locations.

29.8. Kje se pravzaprav srečanje sploh začne?

En teden je za nami. En kup vprašanj in vtisov. Ostaja to, ključno, ko pride do situacije srečanja. Kje je ta "med mano in tabo".

Spominjam se, da je že prvi dan delavnice za gledalce, ki jo je vodil Igor Dobričić, padlo ključno vprašanje...Kaj je naša motivacija za srečanje? Zdi se, kot da ta ustvari osnovni naboj, ki nas bo potlej ali strastno vlekel globlje in globlje, ali pa potisnil v tujo deželo, kjer se bomo trudili naučiti tuj jezik, počasi, prepočasi, morda nikoli zares.

Ustaviti se. Pogledati. Prisluhniti. Dovoliti času, da ustvari prostor, kjer se lahko sploh kaj zgodi... Vse te pozabljene veščine. Mogoče pa nas je strah tišine. 

Vse skupaj ima en ritem. Ritem srečanja. Ritem pogleda. Ritem sprejemanja. Ritem praznjenja. Ritem spreminjanja. Vse je kot ples. V dvoje. 

V mikro trenutku, ko pošljemo svojo pozornost v točno določen prostor in čas, se lahko zgodi karkoli. Moja čuječnost razprostre svoje lovke in lovi dokler ne nasanja. Ali osmisli, kot bi rekli drugi. 

Odpreti oči zveni preprosto. Kaj potem narediti s tem, kar poiščejo je pa druga stvar. Gledanja ni brez domišljije, brez vsaj nekega procesa potovanja, ki smo si ga sposobni dovoliti. Kako sploh srečati, če ne odškrnemo vrat v temo hodnika..ne poiščemo stopnic..ali ne pritisnemo na zvonec...? Ali pa če preprosto obsedimo kar doma, pred televizijo?

(Anja Bornšek.)

25.8. 23.00/ ZABAVA Michele Rizzo, Fotografski muzej

Michele je eden izmed Nagibovih umetnikov, ki vsak dan dela v studiu Fotografskega muzeja na Koroški cesti. 
Danes ob 23.00, prav tako na to lokacijo, vabi vse na čisto pravi PARTY!!!!!

O njegovem delu: Poglavitni dramaturški in performativni izziv dela z naslovom M, ki ga predstavljam na festivalu NagiB, je raziskati, ali je mogoče (dobesedno in ne metaforično) pretvoriti neviden, skrit ustvarjalni proces v tehten, viden produkt, ne da bi se pri tem izgubila integriteta obeh. M preiskuje meje (ne)vidnosti in samo-refleksije v delu plesalca iz osebnega kot tudi uprizoritvenega stališča.

Michele:»Umetnost in odrsko uprizarjanje sta me začela zanimati, ko sem se v Italiji učil igranja na klavir in se pričel ukvarjati s plesom. Leta 2012 sem diplomiral na SNDO – School for New Dance Development v Amsterdamu. Moja umetniška praksa zajema odrsko uprizarjanje, vizualno umetnost in glasbo, predstavljam svoja avtorska dela in kot performer sodelujem z drugimi ustvarjalci, rastem.«

25.8. 21.00/ BLUES VEČER, Vodni stolp

"Blues je ples, ki je tesno povezan z blues glasbo. Je ples, ki temelji na komunikaciji s plesnim partnerjem, na interpretaciji glasbe in na lastnem izražanju skozi gib. Je ples poln občutkov in zgodb, ki nam jih pripoveduje glasba."

Za vse tiste, ki bi želeli večer preplesati ali pa le okusiti ta ples, bo v sklopu plesnega večera potekala tudi kratka predstavitev osnovnih korakov in gibov blues plesa.

25.8. 16.00-18.00/ Upcycling is Art?, Vodni Stolp

Četrtek, 23.8., 16.00-18.00
Petek, 24.8., 16.00-18.00
Sobota, 25.8., 16.00-18.00

Upcyclerji obrabljene predmete re-dizajnirajo, predelajo v izdelke enake ali večje vrednosti in jim podaljšajo življenje.
Božena Blanuša, diplomantka šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, smer kiparstvo-keramika, se zadnjih nekaj let intenzivno ukvarja z upcyclingom. Osredotoča se na reklamne materiale podjetij, ki so odslužili svojemu namenu, jih predela in na novo uporabi v druge namene. Kombinira jih z odpadnim tekstilom in plastiko. Tako nastajajo torbe in torbice, darilne škatlice in vrečke in še marsikaj.

24.8. 00.00 / Predstavitev Guillaume Marie (FRA) in Greg Smith (CAN) / Kino Udarnik

Guillaume Marie je študiral na pariški Opéra Ballet in na konzervatoriju National Supérieur de Musique et de Danse. Po končanem študiju je pričel sodelovati z vrsto mednarodno uveljavljenih koreografov, kot so Jan Fabre, Gisèle Vienne, Martin Butler, Guilherme Botelho, Thierry Smits in drugimi. Leta 2005 je začel delovati tudi kot samostojen avtor in ustvaril več predstav, ki so bile prikazane v Franciji in drugje po svetu: Cracking Your Smile (2005), We Are Accidents Waiting to Happen (2006), 26th of October, Barcelona (2007), Trigger (2008), Nancy (2010), Intrusion (2011), AsfixiA (2011). Guillaume je režiral tudi dva kratka filma Private Earthquakes (2007) in Spinnen (2010).. Več informacij na www.tazcorp.org

24.8. 22.00 / Predstavitev Michele Rizzo (I) / Fotografski muzej

Poglavitni dramaturški in performativni izziv dela z naslovom M, ki ga predstavljam na festivalu NagiB, je raziskati, ali je mogoče (dobesedno in ne metaforično) pretvoriti neviden, skrit ustvarjalni proces v tehten, viden produkt, ne da bi se pri tem izgubila integriteta obeh. M preiskuje meje (ne)vidnosti in samo-refleksije v delu plesalca iz osebnega kot tudi uprizoritvenega stališča.

»Umetnost in odrsko uprizarjanje sta me začela zanimati, ko sem se v Italiji učil igranja na klavir in se pričel ukvarjati s plesom. Leta 2012 sem diplomiral na SNDO – School for New Dance Development v Amsterdamu. Moja umetniška praksa zajema odrsko uprizarjanje, vizualno umetnost in glasbo, predstavljam svoja avtorska dela in kot performer sodelujem z drugimi ustvarjalci, rastem.«

24.8. 20.00 / Predstavitev Maja Lamovšek (SLO) / Razstavišče Urban

Zanima me nagonsko v človeku, imenovano id. ID ali ONO je Freud poimenoval človekove primarne nagone (biološki: po hrani, vodi, izogibanju bolečini, seksualnosti, tudi agresivnosti – boj za preživetje).. Ne ve in se ne sprašuje, kaj je prav in kaj narobe, deluje le po načelu ugodja. V vsakdanjosti se preveč sprašujemo, mislimo, razglabljamo. Id je nezaveden proces. V gibu bom raziskovala, kaj lahko nadzorujem v telesu in, ko ne nadzorujem, kam me odnese. Ko se misli spet »prižgejo«, se svet nagonskega poruši, nagonsko pa prinaša ugodje. Osredotočala se bom na ugodje, koliko ga zmoremo in koliko ga dejansko imamo. Telo v gibu bo samo predmet raziskovanja.
Vse te miselne ovire… Jih bo id premagal ali jim bo pustil, da v človeku uničijo ugodje?

Maja Lamovšek (1994) pleše že 16 let. Izobraževala se je v različnih plesnih tehnikah: Modern jazz, Show jazz, Latino jazz, Fusion, Hip hop, Sodobna plesna tehnika, Flying low, Passing through, Balet, Horton, Gaga plesna tehnika, Modern, Afriški plesi, Forsythove improvizacije, Laban,… Kot plesalka je sodelovala z dramskim gledališčem Gnosis, koreografinjo Tino Valentan in dramaturginjo Aleksandro Blagojevič, koreografoma Gregorjem Luštkom in Marko Urbankom. Njen avtorski opus zajema kratke koreografije in predstavo Najdeno (v sodelovanju z Majo Šnuderl). V letu 2011 je bila rezidenčna umetnica festivala NagiB.

24.8. 17.00 / Uprizoritvena praksa s Tino Valentan (SLO) in Lukom Martinom Škofom (SLO) Paviljon v parku

Kaj počneta Tina in Luka v parku? 

V petek, 24.8.2012, ob 17:00 vas vabita v paviljon v mestnem parku, kjer se boste lahko udeležili sharinga njune umetniške prakse!!!!

»Delovni naslov« je predstava, ki nastaja v okviru projekta Modul Dance in bo premierno prikazana septembra v Mariboru. V času NagiBa bova miselni proces, ki se je razvijal do sedaj, pretvarjala v dvoumno bitje, ki se giba med nastopajočim človekom, socialnim robotom in medijem za spreminjanje zavesti. Stojimo na razpotju; po eni poti stopa človek v virtualen prostor, po drugi odhaja v naravo. Obakrat izstopa iz sebe – nekam se mora premakniti. Ali obstaja prava pot ali je vseeno katero izberemo? Proces gledanja najinega dela naj redefinira, kaj je naravno, kaj živo in kaj mrtvo.

Tina Valentan: diplomantka SNDO – Amsterdam, samozaposlena v kulturi. Festivali: Mesto žensk, Haip, Borštnikovo srečanje, Pitch Wise, Act Festival Bilbao, Its Festival Amsterdam, Masdanza Gran Canaria, NagiB, Gibanica, Platforma, 4GO. Nekateri projekti (samostojni ali v sodelovanju): Dvojnik (2012), Zakaj te ne morem zapustiti (2011), Fiktivne situacije (2010), Ko luna raste (2008).

Luka Martin Škof: poklicni režiser (AGRFT 2002 – 2006). Festivali: Zlata paličica, Borštnikovo srečanje, Festival Skup, Mladi bobri, Dnevi komedije Celje. Pomembnejše predstave: Driada (AGRFT – SMG), Triko (SLG Celje), Skurt (SNG Nova Gorica), Vitez Čudes (MGL Ljubljansko). Nagrade: Zlatolaska (2004/05, Grenki sadeži pravice), Zlatolaska (2006/07 Driada), Satir (2009, Triko). Delujoč tudi kot: oblikovalec zvoka in prostora.

24.8. 16.00-18.00 / Upcycling is Art? in Izdelava igrač / Vodni stolp

Četrtek, 23.8., 16.00-18.00
Petek, 24.8., 16.00-18.00
Sobota, 25.8., 16.00-18.00

Upcyclerji obrabljene predmete re-dizajnirajo, predelajo v izdelke enake ali večje vrednosti in jim podaljšajo življenje.
Božena Blanuša, diplomantka šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, smer kiparstvo-keramika, se zadnjih nekaj let intenzivno ukvarja z upcyclingom. Osredotoča se na reklamne materiale podjetij, ki so odslužili svojemu namenu, jih predela in na novo uporabi v druge namene. Kombinira jih z odpadnim tekstilom in plastiko. Tako nastajajo torbe in torbice, darilne škatlice in vrečke in še marsikaj.

24.8. 15.00 / Refleksija s Fanni Futterknecht / Salon Rotovž

Projekt je nadaljevanje projekta Skoraj te ljubim, ki si jemlje za izhodišče konstruirane in stilizirane fiktivne like oz. maske. Kot neke vrste moderatorka bo avtorica popeljala občinstvo skozi predstavo, ki prikazuje artificielnost njenega sveta ter njenih razmerij in emocij, v katero se je poglobila v raziskavi o zunanjosti osebnih odnosov v družbi; oziroma bo izhajala iz vnaprej določenega prizora, in sicer Prizora s krvjo (glej sliko), ki raziskuje ilustracije in abstraktne upodobitve nasilja.

»V tem projektu želim raziskati fizično nasilje in uničevanje; mehanizme abstrahiranja nasilnih dejanj skozi tehnološke dosežke, kot recimo v vojni; fizično nasilje, ki izključuje neposreden fizičen kontakt, torej nasilje skozi virtualnost (meta nasilje), nasilje brez namena.

Zanima me, kaj se zgodi, ko postavimo umetno/artificielno v razmerje z realnim, na primer umetno kri (krvi podobno rdečo tekočino) v razmerje s pravo krvjo (naravno krvjo). Želela bi si, da bi se prava kri zakamuflirala v svet umetnega, v svet reprezentacije/v svet imaginacije – da bi naravnemu odvzela njegovo »pravost«, da bi bilo naravno videti umetno (fake), namesto da poskušam umetno (fake) napraviti realno.

Fanni Futterknecht je odrska ustvarjalka in videastka. Najprej je študirala vizualno umetnost na Akademiji Gerrit Rietveld v Amsterdamu in na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju, študij pa je nadaljevala na podiplomskem programu na Inštitutu Piet Zwart v Rotterdamu. Svoje umetniško ustvarjanje je pričela z video instalacijami, nadaljevala pa je s performativnimi intervencijami v javni prostor ter predstavami za gledališče.

V svojih delih se posveča predvsem ločnici med kontekstom uprizoritvenih umetnosti in kontekstom vizualne umetnosti.

www.fannifutterknecht.com